Nacistična tajna policija jo je lovila. Po vsej Vichy France so razdelili "iskane" plakate, plakate s skico ostre ženske z dolgimi lasmi in široko postavljenimi očmi, podrobnosti francoskih dvojnih agentov. Odločeni so bili, da jo ustavijo, neznano "žensko z opuščanjem", ki je vzpostavila odporne mreže, locirala območja spuščanja denarja in orožja ter pomagala padlim letalcem in pobegnila zapornikom, da bi potovali na varnost. Naročila Gestapa so bila jasna in neusmiljena: "Ona je najbolj nevarna od vseh zavezniških vohunov. Moramo jo najti in uničiti."
Virginia Hall, hči bogate družine v Baltimoru v zvezni državi Maryland, je želela postati uslužbenka zunanje službe Združenih držav Amerike, a jo je State Department zavrnil. Namesto tega je postala ena najbolj junaških vohunov druge svetovne vojne in rešila nešteto zavezniških življenj, medtem ko je delala tako za Veliko Britanijo kot za ZDA. Zdaj, več kot dve desetletji po njeni smrti v starosti 78 let, so Hallove izjemne akcije še enkrat v središču pozornosti. Decembra sta jo francoski in britanski veleposlaniki počastili na slovesnosti v Washingtonu, ki se je je udeležila Hallova družina. "Dvorana Virginia je pravi junak francoskega upora, " je v pismu, ki ga je prebral francoski veleposlanik, zapisal francoski predsednik Jacques Chirac. Britanski veleposlanik je družini Hall podelil certifikat, ki je prišel v red dvorane za odličje Britanskega cesarstva, ki ga je leta 1943 prejel od kralja Georgea VI.
Kljub njihovim neusmiljenim prizadevanjem Gestapo nikoli ni zajel Halla, ki je takrat delal za britansko tajno paravojaško silo za posebne operacije (SOE). DP ga je zaposlila, potem ko se je srečala s članom DP v vlaku iz Francije, kmalu po padcu države nacistom leta 1940. Z njo je postala prva ženska operativka, poslana v Francijo. Dve leti je v Lyonu delala kot vohunka, sprva pod krinko strikerja za New York Post, nato pa je bila po tem, ko so ZDA vstopile v vojno, prisiljena iti pod zemljo. Vedela je, da jo bodo kot sovražnika mučili in ubili, če bi jo ujeli, vendar je svoje delo nadaljevala še 14 mesecev.
Hall je pobegnil iz Francije šele potem, ko so zavezniki pristali v Severni Afriki in so nacisti začeli poplavljati državo. Da bi lahko pobegnila, je morala Pirenejsko goro preiti peš v Španijo, kar je bila težavna naloga ženske, ki je v lovski nesreči pred leti izgubila levo nogo in uporabila umetno nogo, ki so jo poimenovali "Cuthbert." Ko jo je sredi zime njen vodnik vodil po zmrznjeni pokrajini, je na sedež SOE v Londonu poslala sporočilo, da ima težave z nogo. Odgovor: "Če vam Cuthbert povzroča težave, ga odpravite."
Hall je po napornem pohodu prispel v Španijo brez vstopnih papirjev. Uradniki so jo takoj vrgli v zapor Figueres, kjer je ostala šest tednov. Izpustili so jo šele, ko je osvobojeni zapornik pretihotapil pismo ameriškega konzula v Barceloni, ki ga je Hall napisal in jo opozoril na svojo situacijo.
Naslednje štiri mesece je v Madridu delala v tajni zasedbi kot dopisnica Chicago Timesa, preden je zaprosila sedež podjetja DP. "Mislila sem, da bi lahko pomagala v Španiji, vendar ne delam službe, " je zapisala Hall, kot je bilo zapisano v knjigi Elizabeta P. McIntosh Sisterhood of Spies . "Živim prijetno in zapravljam čas. Ni vredno in navsezadnje je tudi vrat moj. Če sem v tem pripravljen, se mi zdi krik, mislim, da je to moja pristojnost."






















Medtem ko jo je DP v Londonu usposabljalo za brezžičnega radijskega operaterja, je izvedela za novoustanovljeni Urad za strateške storitve (OSS), ameriško predhodnico za vojno v Centralni obveščevalni agenciji. Hitro se je pridružila in OSS jo je na njeno zahtevo poslal nazaj v okupirano Francijo, kar je bila izjemno nevarna misija zaradi njenega odmeva. Ker zaradi umetne noge ni uspela s padalom, je v Francijo prispela britanska torpeda.
Njena naloga je bila radijska voditeljica v regiji Haute-Loire v osrednji Franciji. Da bi se izognila odkrivanju, se je preoblekla v starejšo dojilko, umivala si je lase sive, premešala noge, da bi skrila šepavost in nosila polna krila, da bi ji dodala težo. Medtem ko je skrivala, je usklajevala padce orožja in zalog za odporniške skupine ter poročala o premikih nemških čet v London. Z bivanjem v gibanju, taborjenjem v hlevih in podstrešjih se je lahko izognila Nemcem, ki so se obupno trudili izslediti njene radijske signale.
D-Day je prišel. Vsi, vključno z Nemci, so vedeli, da je zavezniško pristajanje kmalu, vendar niso vedeli, kdaj ali kje se bo to zgodilo. Hall je oborožil in izuril tri bataljone francoskih odporniških borcev za sabotažne misije proti umikajočim se Nemcem. V sklopu odpornega kroga je bila Hall v vsakem trenutku pripravljena sprožiti svojo ekipo. Hall je v svojem končnem poročilu pred sedežem navedla, da je njena ekipa uničila štiri mostove, iztirila tovorne vlake, na več mestih prekinila ključno železniško progo in prekinila telefonske linije. Zasluženi so bili tudi za uboj okoli 150 Nemcev in ujetje še 500.
Kmalu po končani vojni si je predsednik Harry Truman zaželel, da bi Hall podelil Hall z uglednim službenim križem, drugo najvišjo ameriško vojaško priznanje za hrabrost. Hall pa je zahteval, da ji generalni general William J. Donovan, ustanovitelj OSS, podeli medaljo na majhni slovesnosti v njegovi pisarni, ki se je je udeležila le njena mati.
"Vedno se je izogibala javnosti, " je pred kratkim iz svojega doma v Baltimoru povedala Hallova nečakinja Lorna Catling. "Rekla bi:" To je bilo samo šest let mojega življenja. "
Hall je tudi redko govorila o svojem tajnem delu, tudi z družino. "Spominjam se enega pisma [Hall], poslanega domov med vojno, " pravi Catling. "Dejala je, da so Nemci nekatere ljudi ujeli in jih obesili na mesarski kavelj. Bilo je grozljivo pismo."
"Mislim, da je bila zaskrbljena zaradi izkoriščanja svojih izkušenj, " pravi Judith L. Pearson, avtorica knjige Wolves at the Door, nedavne biografije Hall. "Ljudje, ki jih je poznala, so umrli. Počutila se jim je dolžna in želela je biti spoštljiva do njihove smrti."
Peter Earnest, izvršni direktor Mednarodnega muzeja vohunov v Washingtonu, DC in 35-letni veteran CIA, pravi, da je bila Hall izjemno pogumna ženska. V muzeju je stalna razstava v Hallu, ki vključuje radio za kovčke, s katerim je pošiljala sporočila Londonu z oznako Morse, skupaj z medaljo britanskega imperija in nekaterimi njenimi identifikacijskimi dokumenti. Njen ugledni servisni križ prebiva v muzeju CIA v McLeanu v Virginiji.
"Bila je v neposredni nevarnosti, da jo bodo skoraj ves čas aretirali v Franciji, " pravi Earnest. "Zelo se je zavedala posledic, če bi jo Nemci pobrali."